Karpo kljub strganima jadroma v boju za vsak meter na RORC Caribbean 600
Regata RORC Caribbean 600 je za nami in z ekipo smo na naši jadrnici Karpo dali vse od sebe. Že na začetku smo bili nekoliko hendikepirani zaradi minimalne priprave in treninga. Kljub temu smo se odlično borili na tej 600 NM dolgi offshore regati, ki poteka okoli enajstih karibskih otokov. S svojo udeležbo in uspešnim zaključkom smo se zapisali v zgodovino kot prva slovenska ekipa na tej regati.
Tehnične težave že na začetku
Že na začetku smo naleteli na manjši zaplet. Zataknjena škota genove nas je stala dragocenih sekund, zaradi česar smo štartno linijo prečkali minuto prepozno. Kljub temu je bilo jadranje proti prvi obračalni točki odlično. S tacki smo se borili proti konkurenci, a so nas kmalu dohiteli hitrejši regatniki, ki so štartali za nami. Med njimi so bile jadralske ikone, kot so Lucky, Balthasar in Leopard 3, ki so nas prehitevale z izjemnimi hitrostmi.
Pri Green Islandu smo z vetrom zavili proti Barbudi, kjer smo se odločili za uporabo Code 0. V 22 vozlih vetra pri 120-stopinjskem kotu se je teorija hitro sesula in po eni uri plovbe se je jadro razklalo na pol.

Dve uničeni jadri v enem dnevu
Po začetnem navdušenju nad štartom se nismo preveč obremenjevali s težavami. Pluli smo z genovo, a je veter kmalu oslabel in obrnil na jugovzhod, kar je bila idealna smer za dvig genakerja. Med hitrim jadranjem smo opazili razpoko v sprednjem robu genakerja. Hitro smo ga spustili in odkrili, da je poškodba nastala zaradi razpoke v ojačitvi sprednjega roba. Skupaj z Nejcem in Timijem smo se nemudoma lotili hitrostnega šivanja. Zašili smo sprednji rob, polepili strgano platno in popravili še nekaj drugih razpok, ki bi lahko privedle do podobnega problema. Bojo pri Barbudi smo obrnili še brez genakerja, nato pa ga kmalu dvignili.
Proti Nevisu je bilo jadranje hitro. Z ugodnim valom in vetrom do 20 vozlov smo dosegali odlične hitrosti, največja je bila 15,5 vozla. Izziv je bil pluti dovolj ostro, da bi obšli Nevis brez spuščanja genakerja. Ko se je spustila noč, smo s trdim delom, natančnim trimanjem in krmarjenjem za las uspeli obpluti otok in izvesti gybe. Olajšanje je bilo neizmerno, saj nam je dobra odločitev glede časa obrata prinesla nekaj minut prednosti pred bližnjo konkurenco.
Med plovbo proti Sabi je bil veter nepredvidljiv in sunkovit zaradi zavetrine otokov. Obremenitve so bile prevelike za štoper tacklina (sprednja vrv genakerja), ki je popustil, kar je povzročilo zorcanje in izgubo nadzora nad jadrnico. Med reševanjem situacije smo genaker spustili v vodo, ki pa se je takoj za tem strgal. S tem smo izgubili še drugo ključno jadro za jadranje z vetrom. Ostala sta nam le še genova in glavno jadro. Morala posadke je močno padla, saj je bilo težko sprejeti uničenje dveh relativno novih jader v enem dnevu.
Napredek kljub izzivom z jadri
Po jutranjem prebujanju smo se s člani posadke sprijaznili z dogodki prejšnjega dne in dosegli otok St. Barths. Med kratko plovbo z metuljčkom do St. Martina smo izkoristili čas za urejanje barke, pospravljanje vrvi, praznjenje kaluže in pripravo kakovostnega obroka. Ta poteza je dvignila moralo, povečala energijo in nas pripravila na dolgo orco proti Gvadalupu. Zaradi strganih jader smo pričakovali zaostanek v zadnjem delu regate, zato smo se tukaj odločili vložiti maksimalen napor. V vetru med 15 in 20 vozli je hitrost močno odvisna od števila članov posadke na zgornjem robu jadrnice, ki s svojo težo zmanjšuje nagib. Načrtovali smo, da bo šest članov na ograjici, dva pa na zgornji postelji znotraj barke, pri čemer smo se izmenjevali med počitkom in delom. Spanje v težki jadralski opremi na boku, medtem ko nas je občasno poškropil val, je bila zanimiva izkušnja.
Naslednje jutro se je izkazalo, da smo ta del odjadrali odlično in celo malo pridobili proti konkurenci. Marko se je izkazal z odličnim krmarjenjem in taktičnimi odločitvami, zlasti pri izogibanju otoku Montserrat. Gvadalupe je znan po zahtevni vetrni senci, kjer lahko posadka glede na konkurenco pridobi ali izgubi. Taktično se na ta del nismo najbolje pripravili. Proti večeru smo se približali obali v upanju na ugodno termiko, vendar smo šli preblizu obale in nemočno opazovali, kako so štiri bližnje jadrnice odpeljale naprej.
Da bi prekinili mučno situacijo, smo vključili razvedrilno glasbo. Prevzel sem obe škoti, skupaj z Gregom na krmilu pa sva se prebila skozi zadnji del šibkega vetra. Ostali člani posadke so sedeli na premcu in s svojo težo maksimalno prispevali k napredku. Veselili smo se prihoda močnejšega vetra in se pripravili na nočno jadranje. Plovba proti otoku La Desirade je bila zahtevna zaradi popolnoma nestanovitnega vetra. Marko je z odlično taktiko ponovno prehitel dva konkurenta.
Zaključek plovbe z nepozabnim sprejemom
Zjutraj smo obrnili proti Barbudi in si med sproščenim jadranjem z metuljčkom privoščili zaslužen počitek. Kmalu so nas obdale nevihte, ki pa nas zaradi strganega genakerja niso prestrašile. Nasprotno, navdušeno smo izkoristili močne vetrove, ki so nas hitro ponesli proti obračalni boji in nato naprej proti Redondi.
Sončni vzhod zadnjega dne je bil veličasten, mi pa smo z nestrpnostjo pričakovali prihod v cilj. Ob prihodu sta nas kot zmagovalce pozdravili dve spremljevalni plovili, kar je še okrepilo občutek dosežka. Za piko na i so nas na pomolu organizatorji pričakali z platojem piva, kar je bil popoln zaključek te zahtevne regate.
Ekipo Karpo smo zastopali:
Marko Kočila
Gregor Krklec
Marko Trebec
Timi Robnik
Nejc Mužina
Matic Vrečko
Matjaž Beguš
Jani Mislej
Po zaključku regate sem delil svoje vtise:
"Regata je bila organizirana na izjemno visokem nivoju. Še posebej me je navdušila medijska pokritost dogodka. Fotografirali so nas med pripravami, po štartu iz helikopterja in ob prihodu na cilj. To je še dodatno poudarilo občutek dosežka. Zavita ruta regate je bila odlična, saj je omogočala številne spremembe smeri jadranja.
Kot skiper sem prvič sodeloval na 600 milj dolgi regati. Ponosno lahko rečem, da se je naša ekipa izkazala tako pri pripravah kot pri sami izvedbi. Seveda je vedno prostor za izboljšave, naše rezerve nam je lepo pokazal Ross Applebey na jadrnici Emily."

Ekipa Karpo smo po 3 dneh, 21 urah in 35 minutah jadranja končali regato na odličnem 5. mestu v skupini IRC 2 (od 18 jadrnic) ter na 23. mestu v skupni razvrstitvi IRC (od 53 jadrnic). V IRC 2 je s prepričljivo prednostjo slavila ekipa Team Scarlet on Emily, ki je prav tako tekmovala z Elan 450. Njen skiper Ross Applebey je s to zmago dosegel že svoj deveti naslov in ostaja najuspešnejši skiper te regate. Drugo mesto je osvojila ekipa Mojito, tretje pa El Ocaso, obe na J 122.
Najhitrejša jadrnica regate je bila Juan K 27M Lucky s skiperjem Bryanom Ehrhartom, po korigiranem času v IRC pa je zmago slavila Volvo Open 70 Tschuss 2 s Christianom Zuglom.
V prihodnjih dneh se podajamo na povratno plovbo čez severni Atlantik proti Azorom, kjer nas čaka razgibano vreme. Dogajanje lahko spremljate na naših družbenih omrežjih:
- https://www.facebook.com/karposailing
- https://www.instagram.com/karposailing
Če si želite doživeti jadralsko izkušnjo na Karpo, je še nekaj prostih mest za offshore jadranje na relacijah:
1. Malaga – Sardinija,
2. Sicilija – Zakintos.
Več informacij najdete na https://www.karpo.si/projekt-mediteran.
Avtor: Matic Vrečko | 5. 3. 2025